Kupole so ene izmed najbolj drznih arhitekturnih značilnosti zgodovinskih zgradb. Že stoletja pokrivajo gradbene in arhitekturne mojstrovine. Krasijo nekatere izmed najlepših in najveličastnejših zgradb sveta.
Od rimskih časov pa do današnjih dni kupole niso le uporabne strešne konstrukcije, temveč so tudi simbol moči. Običajno se dvigajo nad okolico in dominirajo nad mestom. Skozi zgodovino so kupole dobile tudi duhovni pomen. Izredna višina notranjega prostora s kupolo je ključnega pomena pri številnih verskih zgradbah, vključno s katedralo sv. Pavla v Londonu, ki velja za duhovno središče Anglije.
Ogledali si bomo nekaj najbolj znamenitih kupol od Indije do Rima in odkrili, zakaj in kako so jih gradili ter raziskali, kaj pomeni njihova simbolika.
<b>Rimski panteon</b>
Rimski panteon je dal zgradil cesar Hadrijan med leti 118 in 128 in je bržkone ena najbolj slavnih zgradb s kupolo na svetu. Stoji že skoraj dve tisočletji in je najbolje ohranjen rimski spomenik v Rimu. Panteon je bil sprva poganski tempelj, ki so ga leta 609 posvetili v katoliško cerkev. To je spomenik rimske iznajdljivosti in gradbene spretnosti. Kupola ima razpon 43,2 metra, zgoraj pa jo zaključuje krožna odprtina s premerom devetih metrov. Za gradnjo kupole so uporabili zidake betona, ki so proti vrhu vse lažji, zaradi česar je Panteon vse do novega veka veljal za največjo betonsko zgradbo na svetu. To je arhitekturna mojstrovina, skrivnost konstrukcije pa se skriva v zunanjih zidovih, ki so debeli šest metrov in delujejo kot masivna podpora kupole, ki zato ne potrebuje dodatnih podpornih lokov.
<b>Kupola na skali</b>
Eden najbolj pomembnih verskih krajev za muslimane je Kupola na skali v Izraelu, ki je ena najbolj veličastnih zgradb s kupolo pokritih zgradb na svetu. Med leti 685 in 691 jo je dal zgraditi kalif Abd al-Malik ibn Marwan in to muslimansko svetišče s svetlo zlato kupolo, ki je vrhunec zgradbe, se vidi z večine točk v Jeruzalemu. Čeprav je bila kupola na začetku krita z zlato pločevino, so jo skozi stoletja večkrat zamenjali, najprej z aluminijevo, danes pa s pozlačeno bakreno pločevino. Kupola na skali velja za prvo mojstrovino islamske arhitekture.
<b>Katedrala v Firencah</b>
Duomo, katedrala v Firencah prevladuje nad mestom in je sijajen primer italijanske renesančne arhitekture, ki je delo Filippa Brunelleschija, zlatarja in kiparja iz Firenc. Kupola katedrale Duomo je narejena iz dveh slojev, notranja kupola se razteza nad prostorom, zunanja lupina z dekorativnim učinkom pa deluje kot zaščita pred vremenskimi vplivi. Čudovito kupolo podpira 24 kamnitih reber, ki se proti vrhu tanjšajo. Brunelleschi je dokazal, da lahko zgradi kupolo iz kamna, ki bo prekašala rimski Panteon in postala največja kupola na svetu. A preden so vladarji Firenc Brunelleschiju dovolili gradnjo, je moral dokazati, da je njegov načrt izvedljiv, zato je iz opeke naredil model kupole v razmerju 1:12.
<b>Tadž Mahal</b>
Tadž Mahal v Agri v Indiji pogosto navajajo kot eno izmed svetovnih čudes, saj je največja arhitekturna zapuščina, ki so jo za sabo pustili moguli, muslimanski vladarji Indije. Zgraditi jo je dal šah Džahan v spomin svoje umrle žene Mumtaz Mahal. Tadž Mahal je morda najbolj znan mavzolej na svetu. 20.000 delavcev je potrebovalo 22 let, od leta 1632 do leta 1653, da so zgradili Tadž Mahal. Zgradba iz belega marmorja ima štiri skoraj popolnoma enake fasade, vsaka pa ima osrednji lok, ki je visok 33 metrov. Najbolj veličasten del Tadž Mahala je osrednja kupola, ki se dviga kar neverjetnih 73 m visoko. Za razliko od drugih megagradenj davnine, kot je katedrala sv. Pavla v Londonu, ki jo je zgradil arhitekt sir Christopher Wren, pa Tadž Mahal nima uradnega arhitekta. Nekateri dokumenti o gradnji namigujejo, da se je s projektom ukvarjal zelo znan arhitekt tistega časa, Ustad Isa. A številni zgodovinarji temu nasprotujejo in menijo, da je glede oblike in gradnje Tadž Mahala največkrat odločal kar šah Džahan, saj je bil to spomenik njegovi ženi.
Od Kitajske do Indije in od Anglije do Peruja si bomo ogledali še nekatere megagradnje davnine, ki so spremenile arhitekturo in navdihnile nove gradbene metode.
Zgradbe in spomeniki, ki so prikazani v oddaji Megagradnje davnine, kot so Angkor Wat, Machu Picchu in katedrala sv. Pavla v Londonu, so nedvomno prave mojstrovine in arhitekturni dragulji, vendar pa niso edine megagradnje, ki so jih zgradili v preteklosti.
<b>>Katedrala v Lincolnu v Angliji</b>
Na kraju, kjer stoji današnja katedrala v Lincolnu, so gradili katedrale že od leta 1072, a šele ko sta požar in potres poškodovala starejše objekte, so se leta 1192 lotili ponovne izgradnje današnje katedrale. Kar vidimo danes, je eden najlepših primerov srednjeveške gotske arhitekture v Evropi. Še danes ta zgradba popolnoma dominira nad okolico več kilometrov daleč. Po dolgotrajni gradnji skozi stoletja je osrednji stolp katedrale današnjo višino dosegel med leti 1307 in 1311. Kmalu zatem, med leti 1370 in 1400, pa so povišali še zahodna stolpa. S tem je postala najvišja srednjeveška zgradba, vse dokler močan veter leta 1549 ni odpihnil vrha.
Petra galerija1