Program za mlade raziskovalce National Geographica je namenjen iskanju in spodbujanju edinstveno nadarjenih in navdihujočih pustolovcev, znanstvenikov, fotografov in pripovedovalcev zgodb, torej raziskovalcev, ki že na začetku poklicne poti s svojim delom spreminjajo svet. Da bi mladim raziskovalcem pomagali prepoznati svoje sposobnosti, je National Geographic vse nagradil z 10.000 dolarji za raziskovalno delo.
S ponosom predstavljamo drugo skupino mladih raziskovalcev skozi šest videov, v katerih vsakega od njih spoznamo skozi delo in njihova odkritja, ki spreminjajo svet.
Inženir elektrotehnike Robert Wood je strokovnjak za leteče robote, za robote, ki jih nosimo, mehke robote in robote v velikosti kovanca za pet centov. Ustanovil je Microrobotics Lab na Univerzi Harvard, kjer vodi ekipo, ki izumlja in razvija povsem novo vrsto mikrorobotov in robotov iz mehkih materialov, ki bodo nekega dne morda preoblikovali medicino, iskalno-reševalne akcije ter kmetijstvo.
Vrsto let se je ekipa posvečala ustvarjanju avtonomnih letečih mikrorobotov, imenovanih RoboBees, ki jih bo nekoč mogoče poslati na naloge, ki bi sicer bile prenevarne, preveč oddaljene ali preveč utrudljive za ljudi ali živali. Naprave imajo oprsje v velikosti hišne muhe, čez krila merijo tri centimetre in tehtajo 60 miligramov. Zadnji prototip s krili zamahne 120-krat na sekundo, lebdi in leti po naprej določenih poteh. Na področju mehkih robotov so v laboratoriju izumili nove materiale in jim dodalo električno ali mehansko funkcionalnost, da je njihovo delovanje varno za ljudi. Denimo, ekipa je razvila senzorje in jih sprožila za uporabo pri rehabilitaciji in pri komunikaciji med roboti in ljudmi, ki so mehki kot koža.
Z njegovimi besedami:
“Ni ustaljenih rešitev pri ustvarjanju takih robotov. Ko jih izumljamo iz povsem novih materialov na povsem novih ravneh, se nam poraja svet novih vprašanj.” —Robert Wood
Nemško-maroški paleontolog Nizar Ibrahim, podoktorski raziskovalec anatomije vretenčarjev in paleontologije na Univerzi v Chicagu, raziskuje puščave severne Afrike, da bi našel sledi o življenju iz obdobja krede, ko je bil tam velik rečni sistem, v katerem je mrgolelo raznolikih živih bitij. Poleg tega, da je izkopal veliko ogromnih kosti dinozavrov, je odkril fosilne sledi stopal in novo vrsto letečih plazilcev, ki so če krila merili pet metrov in pol ter so živeli pred 95 milijoni let.
V delu, ki ga pripravlja, bo opisal ekosistem na območju današnje maroške puščave Sahare v obdobju srednje krede. To bo prelomno in izjemno natančno poročilo o raznolikosti, paleoekologiji in fosilih vretenčarjev v severni Afriki. Njegov opis je še posebej pomemben, saj sta severna Afrika in srednja kreda na področju paleontologije premalo raziskani in predstavljeni. "Našli smo ves izgubljeni svet. Okno v trenutku pomembnih evolucijskih sprememb," je izjavil.
Z njegovimi besedami:
“Paleontologija je podobna detektivskemu delu. Vznemirljivo je sestavljati sledi in poustvariti pokrajino, staro sto milijonov let, kjer so uspevali gigantski plenilci in se odvijale velikanske evolucijske spremembe." —Nizar Ibrahim