PONEDELJEK, 17. JUNIJA, 17.00–20.00

LINHARTOVA DVORANA CANKARJEVEGA DOMA

PREŠERNOVA CESTA 10, LJUBLJANA

Društvo National Geographic Society je po vsem svetu cenjena in znana nepridobitna organizacija, ki širi meje raziskovanja in razumevanja sveta ter tako sodeluje pri iskanju rešitev za bolj zdravo in trajnostno prihodnost.

Prepričani smo, da lahko znanost, raziskovanje in poročanje o novih odkritjih spremenijo svet.

Prireditve, kakršna je National Geographic Raziskovanja, ki jo pripravljamo drugič zapored, dajejo prostor raziskovalcem, ki z delom in ustvarjalno zavzetostjo poosebljajo vrednote in poslanstvo društva.

Pridružite se nam 17. junija ob 17. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in prisluhnite njihovim navdihujočim predavanjem!

Vstopnina 5 EUR. Vstopnice so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.

1. SKLOP: PLANET ALI PLASTIKA?

Andrej A. Gajić

Vpliv mikroplastike in vezanih onesnaževal na razvoj bolezni pri morskih živalih (predavanje bo v angleščini)

Vsako leto v oceanih konča od 5 do 12 milijonov ton plastike – to pomeni, da skoraj vsako minuto v vodo odvržemo za smetarski tovornjak plastike. V nasprotju s trdnimi odpadki, ki zlahka povzročijo zgražanje, voda skriva veliko zahrbtnejšo obliko plastike, za človeško oko komaj vidno ali povsem nevidno – mikroplastiko. To sestavlja širok razpon sintetične in polsintetične plastike, ki ni večja od 5 mm. Takšni delci se pogosto vežejo med sabo in prenašajo visoke koncentracije obstojnih organskih onesnaževal. Med njimi so organske klorove spojine (kot je PCB), insekticidi (kot DDT), organobromove spojine (kot PBDE) in aromatski ogljikovodiki, kot je PAH. Ugotovljeno je bilo, da se v mikroplastiki pogosto nabirajo težke kovine, kot sta kadmij in svinec. Filtratorji – živali, ki do hrane pridejo s precejanjem – mikroplastiko zaužijejo med hranjenjem, druge živali jo zlahka pomotoma zamenjajo za plen. Prenaša se tudi po prehranjevalni verigi. Zaužita mikroplastika povzroči različne mehanske poškodbe, predvsem erozije in nazadnje razjede; nabiranje delcev v črevesju pa lahko privede do popolnega zaprtja prizadetega dela prebavil. Drugi mogoči vplivi se kažejo v ovirani sintezi encimov, zmanjšani rasti in razvoju različnih bolezni.

CV: Andrej A. Gajić je raziskovalec in sodelavec National Geographica, raziskovalni potapljač, profesor biologije, nagrajeni podvodni fotograf in pisec. Znanstveno preučuje mehanizme razvoja bolezni pri morskih psih, skatih in ražah ter možnosti zaščite teh živali; poleg tega pa še negativne vplive onesnaževanja na morske ekosisteme. Je ustanovitelj in vodilni znanstvenik projekta Shark Tales, ki ga financira National Geographic, in izvršni direktor ustanove Sharklab ADRIA: centra za morsko in sladkovodno biologijo, ki deluje po Evropi, Aziji in Afriki.

Tilen Genov

Delfini ob slovenski obali: preživetje v plastičnem veku

Delfini so tako drugačni od nas, toda v marsičem so nam zelo podobni. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, a do pred kratkim sploh nismo vedeli, da jih imamo tudi v Sloveniji, pred lastnim pragom. V predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov ob slovenski obali in vse, kar jim grozi. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena izmed najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju, ter zakaj jo je vredno varovati.

CV: Tilen Genov je morski biolog, ki se ukvarja z raziskovanjem in varstvom morskih sesalcev in morskih želv. Je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce ter raziskovalec in asistent na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem. Po diplomi iz biologije na Univerzi v Ljubljani je z odliko opravil magisterij iz znanosti o morskih sesalcih na Univerzi v St. Andrewsu v Veliki Britaniji, kjer je zdaj doktorski študent. Z raziskovanjem morskih sesalcev se ukvarja 20 let, preučeval pa jih je med drugim v Jadranskem, Jonskem, Rdečem, Arabskem in Severnem morju ter v južnem Atlantiku. Področja njegovega dela so predvsem preučevanje velikosti in dinamike populacij kitov in delfinov, prostorsko modeliranje, analize socialne strukture ter ugotavljanje vplivov človeških dejavnosti na velike morske vretenčarje. Je slovenski predstavnik Evropskega združenja za kite in delfine ter član različnih delovnih teles, kot so npr. Skupina strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group), IUCN Marine Mammal Protected Areas Task Force, nacionalni odbor medvladne oceanografske komisije za UNESCO, znanstveni odbor Mednarodne komisije za kitolov in skupna delovna skupina sporazumov ASCOBANS in ACCOBAMS za naključni ulov.

Dr. Andrej Kržan

Planet ali plastika: prestrašeni in zmedeni. Kaj zdaj?

Plastika je povsod: v okolju, v hrani, v nas. Kaj narediti? Kako živeti, da nas ne pogubi? V predavanju bo avtor plastiko postavil na njeno mesto, pozval k sprejetju odgovornosti in pripravi načrta za pot v življenje brez strahu pred plastiko.

CV: Dr. Andrej Kržan je kemik, raziskovalec, univerzitetni profesor in podjetnik, ki se že več kot dve desetletji ukvarja z vprašanji okoljskih vidikov rabe plastike in polimerov. Po pridobitvi doktorskega naziva leta 1996 na Univerzi v Georgetownu v ZDA se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Kot izvedenec je več let sodeloval z ICS UNIDO; je pridruženi izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici in koordinator več mednarodnih projektov. Pri delu je načel teme, kot so recikliranje, ravnanje s plastičnimi odpadki, biozasnovana in biorazgradljiva plastika, morski odpadki, mikroplastika in mikrovlakna. 

2. SKLOP: NARAVA

Florence Williams

Kako se možgani odzivajo na naravo: zaradi stika z naravo smo srečnejši, bolj zdravi in ustvarjalnejši (predavanje bo v angleščini)

Florence Williams, ki je v ZDA cenjena okoljska novinarka, bo predstavila najnovejše znanstvene dokaze o blagodejnih učinkih narave na različne vidike zdravja, od kognitivnih sposobnosti do duševnega zdravja. V predavanja vključuje poročila in izsledke raziskav z vsega sveta, iz katerih je mogoče ugotoviti, kako narava spreminja človeške možgane in fiziologijo. Kaj pomeni izpostavljenost naravi? Kakšen je pravi »odmerek« narave, da so njeni učinki optimalni? Kako zdravniki bolnike zdravijo v parkih? Kakšni so simptomi primanjkljaja narave in kako naj bi mesta postala bolj »biofilna« in urejena tako, da bo v njih dovolj za prebivalce koristne narave?

CV: Florence Williams je novinarka in avtorica knjige Narava zdravi in popravi: Zakaj narava pripomore, da smo srečnejši, ustvarjalnejši in bolj zdravi (2017; sl. prevod 2018).

Je pridružena urednica revije Outside in avtorica besedil za serijo poddaj te revije The XX Factor. Njena nova šestdelna serija poddaj The 3-Day Effect, ki temelji na knjigi Narava zdravi in popravi, je prejela nagrado gracie 2019, ki jo podeljuje Zavezništvo za ženske v medijih. To nagrado je prejela že njena prejšnja serija Brests Unbound, posvečena ženskim prsim. O prsih piše v svoji prvi knjigi Dojke: naravna in nenaravna zgodovina (2012); zanjo je prejela nagrado za znanost in tehnologijo časopisa Los Angeles Times za leto 2013. Williamsova je tudi sodelavka Centra za ljudi in naravo in gostujoča štipendistka na Univerzi Georgea Washingtona; ukvarja se z okoljem, zdravjem in znanostjo. Živi v Washingtonu.

Dr. Jure Žalohar

Omega teorija: potresi so napovedljivi

Končno poznamo odgovor na najtežje vprašanje geofizike in seizmologije. Omega teorija je nova fizikalna teorija potresov, ki je ponudila povsem nov vpogled v naravo potresov in končno omogočila tisto, kar se je zdelo nemogoče – napovedovanje potresov. Na predavanju bomo izvedeli, kaj je omega teorija in kako je mogoče napovedati potrese.

CV: Dr. Jure Žalohar je fizik in geolog, ki dela kot samostojni raziskovalec in predava v različnih institucijah. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani leta 2008. Raziskovalna področja, s katerimi se največ ukvarja, so fizika prelomov in potresov, stratigrafija in paleontologija. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki so članki o Cosseratovi mehaniki prelamljanja kamnin v reviji Journal of Structural Geology in razvoj računalniškega programa T-TECTO. Med številnimi raziskovalnimi odpravami v slovenskih Alpah je s kolegi geologi naletel na pomembna paleontološka odkritja, na primer najstarejše fosile morskih konjičkov, šilastih konjičkov in pritlikavih šilastih konjičkov, celotna okostja triasnih reptilov, rib in drugih organizmov iz nekdanjega oceana Tetida. Njegov najpomembnejši prispevek k znanosti pa je odkritje omega teorije, ki prinaša rešitev vprašanja napovedovanja potresov.

3. SKLOP: ARHEOLOGIJA

Dr. Andrej Gaspari

Poznorimsko pokopališče Emoncev na Ajdovščini v Ljubljani

Med izkopavanji na Gosposvetski cesti v Ljubljani, ki jih je leta 2017 in 2018 izvajal Arheološki konzorcij za Ljubljano pod pokroviteljstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane, so na območju med Kersnikovo ulico in križiščem s Slovensko cesto odkrili ostanke obsežnega poznorimskega pokopališkega kompleksa z zidano arhitekturo večfazne stavbe in več kot 350 skeletnimi pokopi. Glede na preliminarne ugotovitve ga lahko časovno umestimo med prvo tretjino 4. stoletja in prva desetletja 5. stoletja. Glede na rekonstrukcijo razvoja ima pokopavanje na Ajdovščini, ki je na ravni emonskih nekropol izjemno, analogije v zgodnjekrščanskih grobiščih ob vpadnicah v predmestjih Aoste, Milana in Akvileje ter kaže podobnosti denimo z razvojem slovitih romarskih svetišč Cimitile pri Noli v zaledju Neaplja in pokopališč dalmatinske Salone.

CV: Dr. Andrej Gaspari, univ. dipl. arheolog, je visokošolski učitelj za področje rimske arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1997 je sodeloval pri več kot 70 arheoloških izkopavanjih na najdiščih v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi pa so raziskave ostankov antične Emone na območju NUK II in Šumi ter večperiodnega najdišča na Mariborski cesti v Celju. Je avtor več kot 170 znanstvenih in strokovnih del iz arheologije pozne prazgodovine in zgodnjerimskega obdobja, pravnega varstva kulturne dediščine, antičnega ladjedelništva in podvodnih raziskav.

Arne Hodalič

Fotograf v arheologiji: primer Emona

Arneja Hodaliča že od zelo zgodnjih (predšolskih) let zanimajo arheološke raziskave v Ljubljani. V dijaških in študentskih letih je bil dejaven udeleženec kar nekaj največjih raziskav in izkopavanj, posvečenih obdobju antične Emone. Tudi ko je postal fotograf, je ostal zvest tej strasti in že vrsto let dokumentira prizadevanja zgodovinarjev ter arheologov, ki v našem glavnem mestu vedno znova naletijo na osupljiva odkritja. Navsezadnje mu je prav reportaža o izjemnih najdbah v Ljubljanici odprla pot do ameriške izdaje National Geographica. Tokrat nam bo pokazal nekaj svojih najboljših fotografij in povzel kratek pregled prizadevanj za dokumentiranje tega pomembnega arheološkega dela.

CV: Arne Hodalič je fotograf, potapljač, jamar, profesor na VIST in FDV ter urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija. Svoja dela objavlja v najpomembnejših tiskanih medijih doma in v tujini; fotografije je razstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Je avtor in soavtor več fotografskih monografij in fotografskih priročnikov, sodeloval je pri nastajanju nekaj dokumentarnih filmov –pri njih je bil podvodni snemalec in koscenarist.

Pred nakupovalnim centrom Supernova na Rudniku je National Geographic (Slovenia) pred kratkim postavil posebno instalacijo, s katero opozarja na veliko rabo plastike na svetovni ravni. Instalacija je opremljena z desetimi dejstvi, ki pričajo o alarmantni proizvodnji, rabi in zavrženosti plastike. Opremljena je tudi s QR kodo, ki vodi do spletne strani, na kateri se lahko vsak zaveže, da bo s svojim preudarnim ravnanjem tudi sam prispeval k temu, da se količina odpadne plastike v oceanih do leta 2020 zmanjša za eno milijardo kosov.

V Mercatorju so na voljo zložljive nakupovalne košare za nakupe. Kupci lahko namesto klasične plastične nakupovalne vrečke izbirajo med ročnimi košarami in košarami na kolesih. Namesto papirnatih vrečk, ki so v uporabi ob nakupu z M Sken tehnologijo, lahko z bolj trajnostno gajbico bistveno pripomoremo h ohranjanju naravnega okolja. Gajbice so izdelane iz 100 % reciklirane plastike, saj v Mercatorju zagovarjajo kroženje surovin, torej predelavo odpadne plastike in uporabo surovine za nove izdelke.  Prav zato so gajbice 100 % reciklirane in 100% večkratne. Gajbica na kolesih ima nosilnost do 35 kg, ročna pa do 25 kg.

S spodbujanjem uporabe stekleničk iz kakovostnih in ekološko podprtih materialov ter uporabe pitne vode iz pipe, EQUA želi, da se ljudje počutijo dobro in obenem delajo dobro z razlogom. Da bi ohranili naše okolje varno in zdravo za nas ter naše prihodnje generacije.

EQUA in mlada ekipa, ki stoji za njo, želi opogumiti ljudi, da se odmaknejo od plastike za enkratno uporabo in se usmerijo k alternativam, ki predstavljajo vir in ne odpadek. Za zdravje vseh nas in bogastvo narave, ki nas obkroža. V sklopu tega so skupaj v sodelovanju z National Geographic Slovenija posneli kratek video, s pozivom k zmanjšanju uporabe plastenk in h prehodu na uporabo drugih, bolj optimalnih rešitev.

Trgovska veriga Mercator je v iniciativi Planet ali plastika? prepoznala skupne sinergije, saj tudi sami z različnimi ukrepi izkazujejo svojo trajnostno naravnanost. Med drugim so tako zaposlenim poklonili vrečko za trajnejšo uporabo, na oddelkih sadja in zelenjave so uvedli t. i. vegi vrečko, ki je pralna in narejena iz 100 % recikliranega materiala. Na vrečki se nahaja tudi prostor, kamor se lahko namesti samolepilna nalepka s cenami. Vrečke se prodajajo v posebnem pakiranju, ki vsebuje vrečke treh različnih velikosti: od majhne, primerne za posamezen kos, do velike, primerne za nakup večje količine sadja in zelenjave. V kratkem bodo prav tako ponudili tudi alternativo piknik programu. Gre za majhne, pa vendar pomembne korake, ki pripomorejo k boljšemu danes in jutri – z manjšo uporabo plastike in posledično manjšim obremenjevanjem okolja.